Vsaki vikend sem šel na jutranji pohod. Potem pa je prišel mesec, ko se je premaknila ura in takoj sem videl, da bo to sedaj moj nočni pohod. Ko sem se prebudil, je bila še tema. Tega nisem bil vajen, vednar je to bila moja ura in je nisem mogel zamakniti, da bi šel kasneje. Še pravi čas, preden sem šel od doma, sem se spomnil na nočni daljnogled. Imel sem ga od svojega dedka in veliko mi je pomenil. Že sem si predstavljal, da bom lahko marsikaj videl na vrhu hriba.
Nočni daljnogled sem si dal v nahrbtnik in šel na pohod. Moram reči, da mi je pohod bil prav zanimiv, ker sem hodil po temi. Na vrh sem prišel v čisti temi. Prav lepo je bilo pogledati v dolino. In ne samo to, kajti s seboj sem imel nočni daljnogled. Ko sem ga prijel v roke, sem se spomnil, da prvič v temi gledam skozi ta daljnogled, ki mi ga je dal dedek. Najprej sem bil žalosten, ker ga ni bilo več med nami, potem pa sem bil srečen, ker sem videl, kako dober daljnogled imam od njega.
Ko sem prvič pogledal skozi ta nočni dalnogled sem bil še kako presenečen. To se je res lepo videlo vse v dolino. Kako nora zadeva sem si mislil. Bilo mi je žal, da ga nisem uporabil že prej. Dedek je že vedel zakaj ga je imel. No, po resnici povedano, ga je imel zato, ker je bil lovec. To pa je za razumeti, zakaj je imel takšen dalnogled. Kajti takšen nočni daljnogled ni poceni, precej stane, vendar ga je vredno imeti. To je bil moj najlepši nočni pohod, ko sem ga imel kadarkoli.
Nočni pohod in nočni daljnogled to je kobinacija, ki človeku pričara en lep in zanimiv pohod.