Pametno, mobilno, oblačno in varno upravljanje dokumentov.

SMARTDOC_2014_plakat_SKICE1-02

 

PROGRAM

 

Oglejte si program letošnjega posvetovanja.

SMARTDOC_2014_plakat_SKICE1-04

 

POMEMBNI DATUMI

 

19. junij: prijava prispevka

15. julij: prijava soorganizatorjev, pokroviteljev in sponzorjev

7. september: oddaja prispevka

17. september: prijava udeležencev posvetovanja

22. september: posvetovanje Smartdoc

SMARTDOC_2014_plakat_SKICE1-03

 

PRIJAVA

 

Na dogodek Smartdoc 2015 se lahko prijavite preko spletne prijavnice. Preberi več

VSEBINE POSVETOVANJA (povzetki prispevkov)

Uvodni nastopi:

 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka:

Negotovo obdobje med sprejemom nove Uredbe o varstvu osebnih podatkov, PNR in TTIP

V EU že več let poteka intenzivna razprava o posodobitvi evropske Direktive za varstvo osebnih podatkov iz leta 1995, na kateri temelji tudi slovenski zakon o varstvu osebnih podatkov. Na prihodnost varstva osebnih podatkov v EU bodo imeli velik vpliv tudi proti-teroristični in trgovinski ukrepi, kot so dogovori o obdelavi osebnih podatkov letalskih potnikov (PNR) in mednarodni trgovinski sporazumi (TTIP).

 

Mag. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva RS:

Prenovljene pravne podlage na področju e-hrambe 

Novela ZVDAGA-A je na področje e-hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva prinesla nekaj novosti, ki zahtevajo prenovo obstoječih podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZVDAGA, ter sprejetje enotnih tehnoloških zahtev v obliki predpisa (pravilnika), ki ga izda minister, pristojen za arhive. Arhiv RS je strokovni nosilec priprav besedil omenjenih predpisov s področja e-hrambe.

 

Doc. dr. Peter Pavel Klasinc, arhivski svetnik, predstojnik Oddelka za arhivistiko in dokumentologijo na AMEU ECM in direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Trst/Maribor:

Nekatere strokovne projekcije med arhivističnimi in informacijskimi problemi danes

Arhivi in arhivisti kakor tudi zaposleni v arhivskih službah pri ustvarjalcih delujejo pogosto razdvojeni med klasičnimi in informacijskimi problemi. Med tem, ko v arhivih ni posebnih informacijskih centrov, so ti pogosto nepovezani z arhivskimi službami pri ustvarjalcih. Prizadevanje arhivistov, da vzpostavijo nekakšno strokovno ravnovesje med arhivsko strokovnimi problemi klasičnega arhiviranja in informacijskimi problemi elektronskega arhiviranja dajejo prve rezultate. Še najbolj jim je uspelo urediti pravno področje. Izenačili so klasično in elektronsko arhivsko gradivo ter predvideli postopke hrambe oz. notranjih pravil. Praktično se iz dneva v dan ob tem sožitju pojavljajo vedno novi izzivi in od arhivistov se vedno znova pričakuje, da bodo reševali klasične in sodobne probleme, ki so v glavnem povezani s poslovanjem z arhivskim in dokumentarnim gradivom. Obstoja širina delovanja arhivistov, ki dejansko spremljajo dokumente od njihovega nastanka in se pri tem ne morejo več ozirati na to, na kakšni podlagi ali na kakšen način so zapisani. Dokumente spremljajo preko evidentiranja, praktične uporabe informacij, ki so zapisane v dokumentih, do njihovega vrednotenja in določanja kategorij arhivskega gradiva.
 

Strateška in strokovna predavanja:

 

Marjan Antončič, Ainigma d.o.o.:

Človek kot temeljni dejavnik informacijske varnosti

Ob t.i. aferi »Pirangate« smo ponovno spoznali, da je človek najkritičnejši element informacijske varnosti, ki lahko s svojimi ravnanji izniči večino ali celo vse organizacijske, tehnološko-tehnične in fizične ukrepe ščitenja varovanih podatkov (tajni podatki, zaupni podatki, poslovne skrivnosti, osebni podatki). V prispevku bodo predstavljeni poglavitni elementi slovenske normativne ureditve ščitenja osebja, ki ima dostop do varovanih podatkov, ter okvirna ocena stanja izvajanja predpisanih ukrepov in postopkov v praksi.
 

mag. Jelena Burnik, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov:

Smernice Informacijskega pooblaščenca o pogodbeni obdelavi

Upravljavci zbirk osebnih podatkov številne obdelave osebnih podatkov zaupajo pogodbenim obdelovalcem, kar velja tudi za največje državne registre in druge velike zbirke osebnih podatkov. V prispevku bodo predstavljene nove Smernice Informacijskega pooblaščenca o pogodbeni obdelavi, v katerih je pojasnjeno, kaj vse sodi med pogodbeno obdelavo, obveznosti, pasti in priporočila za zakonsko skladno ureditev zunanjega izvajanja storitev, ki vključuje osebne podatke.

 

mag. Maruška Damjan, sekretarka v Direktoratu za informacijsko družbo MIZŠ, vodja Medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega okolja za pričetek uporabe Uredbe eIDAS:

Aktivnosti za pričetek uporabe Uredbe eIDAS v Sloveniji in na ravniEU

Leto dni po uveljavitvi Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1993/93/ES (Uredba eIDAS) se v Sloveniji in na ravni EU intenzivno izvajajo aktivnosti za začetek njene uporabe julija 2016. V prispevku bo predstavljeno stanje pri sprejemanju izvedbenih aktov, ki jih Uredba eIDAS predvideva, aktivnosti, ki jih izvaja ENISA za pomoč državam članicam pri pripravah na uporabo Uredbe eIDAS, ter dosedanji rezultati dela Medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega okolja za začetek uporabe Uredbe eIDAS.
 

mag. Tatjana Mizori Zupan, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije:

Prenovljen portal e-uprava

Portal e-uprava je osrednji državni portal za elektronske storitve, ki jih država zagotavlja svojim državljanom. Zadnja večja prenova tega portala je bila že davnega leta 2006. Od takrat pa do danes, je minilo dolgih 9 let, ki v informatiki pomenijo svetlobna leta. Ker pa elektronske storitve niso samo stvar informatike, ampak predvsem stvar vsebine, oblike, organizacije dela in še česa, je obstoječi portal zares potrebno dostojno pospraviti v arhive in ga nadomestiti z novim. Prenova se je pričela v letu 2013. Vsi, ki smo bili v tem času vključeni v projekt prenove, se zavedamo, da mora novi portal upoštevati sodobne smernice na vseh omenjenih različnih področjih. To je seveda precejšen zalogaj, ki pa ga skušamo kljub različnim omejitvam predelati in pripraviti portal, ki ga bodo državljani radi obiskovali in uporabljali.
Prenovljen portal je bistveno drugačen kot obstoječi in uporabniki bodo kljub vsemu potrebovali nekaj časa, da se ga bodo navadili. Tudi zato bodo v prispevku predvsem predstavljene temeljne novosti novega portala, njegova zasnova, infrastruktura, organiziranost in končni izgled.

 

mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke:

Informacijska varnost kot temeljni gradnik varstva osebnih podatkov

Ustreznost postopkov in ukrepov za varnost osebnih podatkov je eno temeljnih načel varstva osebnih podatkov. V prispevku bo predstavljen pomen proaktivnega upoštevanja informacijske varnosti v smislu predhodnih presoj vplivov na zasebnost s poudarkom na uvajanju in posodabljanju informacijskih sistemov države, predstavljen pa bo tudi projekt CRISP, v katerem kot partner sodeluje Informacijski pooblaščenec.

 

mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar, Ministrstvo za zunanje zadeve, mag. Samo Maček, Generalni sekretariat Vlade RS:

Tehnološki vidik varovanja informacij ni dovolj

V prispevku so predstavljena varnostna tveganja prestrezanja vplivov, ki jih pri uporabi informacijsko komunikacijske opreme nehote oddajamo v okolico. Gre za tako imenovane napade prek stranskih kanalov (»side channel attacks«). Na njihovi osnovi je mogoče pridobiti podatke, ki so s temi vplivi neposredno ali posredno povezani. Navedeno področje informacijske varnosti se običajno obravnava pri delu s tajnimi podatki višjih stopenj. Poleg tehničnih tveganj moramo obvladovati tudi tista na strani uporabnikov in njihovega ravnanja. Nedavna odmevna medijska razkritja dokazujejo, da tehnologija ni dovolj, če se uporabniki tveganj ne zavedajo, ali če ne upoštevajo ukrepov, s katerimi jih je mogoče obvladovati.

 

mag. Samo Maček, Generalni sekretariat Vlade RS:

eFalcon – Aplikacija za upravljanje prevozov z vladnim letalom Falcon 2000EX

Z namenom optimizacije izkoriščenosti vladnega letala Falcon 2000EX smo v Generalnem sekretariatu Vlade RS razvili spletno aplikacijo eFalcon. Ministrstvom in vladnim službam omogoča oddajo potreb po letalskih prevozih, za katere je skladno s sprejetimi sklepi Vlade RS mogoče uporabiti to letalo. Ministrstvo za obrambo, kot upravljavec na podlagi prejetih vlog optimalno zapolni njegove kapacitete. Pri tem se med drugim upošteva razpoložljivost, ekonomsko upravičenost in možnosti kombiniranja naročil. Storitev s podporo avtomatiziranega obveščanja, dokumentiranja in generiranja izpolnjenih obrazcev omogoča celovito upravljanje prevozov in poenostavlja postopek na vseh nivojih. Aplikacija je nameščena na strežniku GSV in je državnim organom dosegljiva v omrežju HKOM. Razvita je bila z lastnimi kadrovskimi viri, v okviru rednega dela zaposlenih in z uporabo obstoječe infrastrukture, zato za ta namen ni bilo potrebno nameniti dodatnih finančnih sredstev.
 

Aleksander Lavrenčič, RTV Slovenija:

Ohranjanje spomina s pomočjo portala EUscreen in EUscreenXL – primeri dobre prakse

Referat predstavlja naše delo na portalu EUscreenXL in naš prispevek k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. Ustvarjalci portala se trudimo, da starejšim obudimo spomine na svet, kakršen je bil včasih, mladim pa ga poskušamo predstaviti svet, kakršnega ne poznajo. Povezavo med starimi in mladimi smo v preteklih letih dopolnili tudi z video-delavnicami ob Unescovem dnevu svetovne avdiovizualne dediščine. Za štirideseto obletnico potresa v Breginjskem kotu, ki je popolnoma spremenil severozahodno Slovenijo pa bomo poskušali s prispevki na portalu posredovati ta spomin tudi prek malih ekranov.

 

Dušan Kričej, Ministrstvo za notranje zadeve:

Zakaj je mirovanje nazadovanje: Strateški tehnološki trendi digitalne uprave

Prispevek se osredotoča na strateške usmeritve, povezane s tehnološkimi razvojnimi trendi, ki bodo odigrali ključno vlogo pri informatizaciji javne uprave v naslednjih letih. Napačno ali ne-ukrepanje v tej smeri skoraj nujno vodi v nazadovanje celotne uprave pri zagotavljanju njene učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov, predstavlja tudi pot k dražji in vse počasnejši administraciji ter vedno večji potrebi po kadrovskih in tehnoloških kapacitetah brez prave dodane vrednosti. Stopicanje na mestu brez dvoma pomeni korak ali dva nazaj glede na primerjalne kazalnike z drugimi državami, ki informatizacijo javne uprave smatrajo za strateško naložbo v prihodnost ter nujno orodje za optimizacijo procesov in približevanje svojih storitev državljanom, poslovnim subjektom in zaposlenim v javni upravi.
Poudarki bodo na modernemu pristopu k delovnemu mestu prihodnosti, večkanalnemu pristopu, oblačni infrastrukturi in digitalni platformi, analitiki prihodnosti, razširljivi interoperabilnosti in internetu stvari kot uporabnemu konceptu tudi na področju javne uprave.
 

Andreja Časar, Alma Mater Europaea – ECM, Oddelek za arhivistiko in dokumentologijo:

Večni ali nični spomin virtualnega intelektualnega dela

Naš čas je izgubljen v podatkih. Vsakodnevno se skozi spletne portale in družabna omrežja pretoči ogromna količina informacij. Virtualna omrežja vzpostavljajo navidezni občutek za ohranjanje spominov, saj dokumentirajo sleherni trenutek. Mar obilica podatkov terja selekcijo, hrambo pomembnejših avtorskih vsebin ter izločanje manj pomembnih vsebin, za katerimi ne bi ostala nobena podatkovna sled? Skrb za arhiviranje virtualnih novinarskih vsebin je bistvena tako zaradi potrditve obstoja posameznikovega intelektualnega dela kot zaradi umestitve le-tega v čas in prostor. Če nekaj v času obstane le za hip, je tako, kot da ne bi nikoli obstajalo.

 

Ana Černota, Alma Mater Europaea – ECM, Oddelek za arhivistiko in dokumentologijo:

Ozaveščanje o delu z dokumentarnim in arhivskim gradivom, od njegovega nastanka do arhiviranja

Zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, ne glede na področje dela, dnevno ustvarjajo in poslujejo z dokumentarnim in arhivskim gradivom, zato jih poimenujemo “ustvarjalci”. Kljub temu, da so prav oni tisti, ki kreirajo vsebino dokumentov in se z njo ukvarjajo, mnogi med njimi ne poznajo pomembnosti hrambe tega gradiva. Usposabljanja in izobraževanja na tem področju se po navadi udeležujejo le arhivarji, torej skrbniki arhiviranja gradiva, ne pa tudi ostali pomembni udeleženci v procesu. Zdi se mi izredno pomembno posredovati osnovna znanja o procesih arhiviranja tudi tistim, ki dokumente ustvarjajo. Zato je namen prispevka predstaviti sistem ozaveščanja vseh zaposlenih o vlogi, ki jo imajo v procesu ustvarjanja in poslovanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom.

 

Aleksandra Koritnik Paternost, Alma Mater Europaea – ECM, Oddelek za arhivistiko in dokumentologijo:

Klasifikacijski načrt dokumentarnega gradiva in njegov pomen v procesu upravljanja z dokumentarnim gradivom

S povečanjem števila elektronskih dokumentov v sistemih za pisarniško poslovanje, je potreba za ohranjanje teh dokumentov na način, ki bo uporabnikom zagotavlja varno hrambo ter njegovo uporabnost, postala še očitnejša kot v papirnem svetu. Pomena urejenega pisarniškega poslovanja se po navadi zavemo šele, ko neuspešno iščemo zelo pomemben dokument ali informacijo, ki v veliki meri vpliva na poslovanje organizacije. Ravno tako je sama organizacija in učinkovitost dela neke organizacije tesno povezano z upravljanjem dokumentarnega gradiva.
V procesu načrtovanja vzpostavitve kvalitetnega sistema za upravljanje gradiv celotne organizacije ter v nadaljevanju zagotavljanje pogojev za njegovo izvajanje, je zelo pomembna podpora vodstva organizacije. Le v tem primeru bo zagotovljena prepotrebna podpora za izvedbo načrta saj z lastnih izkušenj vemo, da lahko že najmanjša sprememba prestopkov v procesu upravljanja gradiva vpliva na izvajanje že utečenih procesov in jih zato zaposleni v organizaciji ne sprejmejo oz. ne izvajajo na način, kot je to zapisano v internih splošnih pravnih aktih, ki jih običajno sprejmejo organizacije ob uvedbi sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom.
Da bi organizacije lahko obvladovale proces upravljanja z dokumentarnim gradivom, je ena od osnovnih zahtev izdelava, dopolnjevanje ter dosledna uporaba načrta vsebin dokumentarnega gradiva, ki v nastajajo oz. so bile prejete v okviru poslovnih procesov. Tak načrt imenujemo Klasifikacijski načrt dokumentarnega gradiva.

 

Blaž Habjanič, Alma Mater Europaea – ECM, Oddelek za arhivistiko in dokumentologijo:

Verodostojnost listin in njihov pomen v sodnih in drugih pravnih postopkih

Listine imajo v pravnih postopkih odločilno dokazno moč. Od postopkovnih zakonov v RS se se nanje najbolj sklicuje Zakon o splošnem upravnem postopku, pomembno mesto jim v svojih določbah daje še Zakon o pravdnem postopku, edino Zakon o kazenskem postopku ima glede dokaznih sredstev povsem široko možnost interpretacije in se v svojih določbah precej bolj naslanja na ustne izpovedbe in materialne dokaze.
Pomen uporabe listin se skriva predvsem v načelu dobrovernosti, kajti bolj kot imamo opravka s birokratizacijo in zapletenimi postopki, toliko bistvenejšega pomena je to načelo za pravno varnost. Ker pa je bistveni namen prava reševanje konkretnih sporov, imajo listine pomen le v vsakem konkretnem primeru, kasnejšo hrambo pa pravniki prepuščajo drugim strokovnjakom.

 

mag. Boris Domajnko, Arhiv RS:

Izročitev, hramba in dostop do arhivskega a-gradiva (izdelki projekta e-ARH.si)

 

Vesna Gotovina, Arhiv RS:

Arhivi izdajajo pisna strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva

V prispevku bodo podani nekateri odgovori na vprašanja v zvezi s pisnimi strokovnimi navodili za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Tudi na vprašanje: Zakaj sprejemanje in potrjevanje strokovnih navodil ni in ne more biti upravni postopek?
Opisane bodo vrste strokovnih navodil (pisna strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dodatna ustna ali strokovna navodila) ter načela in merila za vrednotenje dokumentarnega gradiva. Prispevek se bo dotaknil tudi strokovno-tehničnih navodil: novosti, ki jo je prinesla novela ZVDAGA.

 

mag. Tatjana Hajtnik, Arhiv RS: Obdržimo digitalne dokumente pri življenju:

Razvoj slovenskega e-arhiva (e-ARH.si ) do danes in v prihodnje

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), določa, da javno arhivsko gradivo hranijo le pristojni arhivi, zato morajo javnopravne osebe, čigar dokumentarno gradivo je odbrano za arhivskega, to gradivo pristojnim arhivom tudi izročiti. Okolje, ki ga za hrambo arhivskega elektronskega gradiva zagotavlja Republika Slovenija, je elektronski arhiv. Predstavlja kompleksno okolje, ki zajema postopke prevzemanja arhivskega elektronskega gradiva od ustvarjalcev v pristojne arhive, njegovo strokovno obdelavo, izvedbo dolgoročne hrambe v skladu z veljavno zakonodajo ter omogočanje učinkovitega upravljanja in uporabo tega gradiva. V prispevku je orisan razvoj slovenskega elektronskega arhiva e-ARH.si na podlagi s strani Vlade RS potrjene strategije in njenega izvedbenega načrta.

 

Aleksandra Mrdavšič, Arhiv RS:

Dogovor o izročitvi arhivskega gradiva med ustvarjalcem in arhivom

 

dr. Miroslav Novak, Pokrajinski arhiv Maribor:

Referenčni model za Odprt arhivski informacijski sistem – OAIS

V prispevku so predstavljene nekatere osnovne značilnosti referenčnega modela odprtega arhivskega informacijskega sistema OAIS. Dokument je bil sprejet kot ISO standard 14721 najprej leta 2003, nato drugič leta 2012. Od leta 2013 je to tudi slovenski standard pod imenom SIST ISO 14721. Besedilo referenčnega modela je splošno dostopno v angleškem jeziku. Njegov prevod v slovenski jezik pa je pomemben predvsem s stališča razvoja slovenske strokovne terminologije.
Neposredne implementacije vsebin standarda kažejo, da je potrebno njegove zahteve in priporočila vedno preizkušati v interakciji z mnogimi drugimi strokovnimi standardi, direktivami, priporočili ter zakonskimi in podzakonskimi akti tako z nacionalnega kot tudi mednarodnega nivoja.
 

Suzana Muljavec, Ministrstvo za javno upravo:

Prevzem arhivskega gradiva iz ISUD: primer Lotus Notes SPIS 4.0

 

Irena Rebov / Gregor Vidmar, Gozdarski inštitut Slovenije / Mikrocop d.o.o.:

Digitalizacija strokovnih del s področja gozdarstva in zagotavljanje njihove dostopnosti preko večinstitucionalnega repozitorija SciVie

Gozdarski inštitut Slovenije je v okviru evropskega projekta EUFORINNO leta 2013 vzpostavil večinstitucionalen repozitorij SciVie (http://eprints.gozdis.si/), ki je namenjen shranjevanju člankov, monografij, zbirk podatkov ter drugih del s področja gozdarstva in ostalih biotehniških ved. Repozitorij omogoča zbiranje, hranjene in posredovanje elektronskih oblik intelektualne produkcije ustanove in tako povečuje njeno globalno vidnost kot tudi vidnost objavljenih del in tako potencialno poveča njihovo uporabnost in odmevnost (citiranje).
Z namenom povečanja dostopnosti do gradiv sta bila v sklopu omenjenega projekta zasnovana tudi dva sklopa digitalizacije. V prvem sklopu je bila izvedena digitalizacija člankov domače znanstvene gozdarske revije Acta Silvae et Ligni in urejanje avtorskopravnega vidika. Drugi sklop predstavlja digitalizacijo starejših inštitutskih del (elaboratov in poročil), ki so večinoma hranjeni samo v Gozdarski knjižnici. Trenutno je zaključena digitalizacija in vnos v SciVie ene četrtine izbranih del drugega sklopa.
Gre za zelo kompleksno gradivo, tako po vsebini, kot po obliki, zato je digitalizacija tehnološko in procesno zelo zahtevna. Zahteva različne procesne pristope in tehnološke metode, katerih cilj je celovit in kakovosten zajem, ki bo omogočil hiter in enostaven dostop do digitaliziranega gradiva in hkrati celovito zajel podatke in informacije, ki jih nosi gradivo. Pri tem morajo biti upoštevane smernice, standardi in zakonodaja za pretvorbo v digitalno obliko.

 

Špela Sečnik, Alma Mater Europaea – ECM, Oddelek za arhivistiko in dokumentologijo:

Od elektronske zdravstvene dokumentacije do fizičnega arhiva

Zdravstvena dokumentacija je v zdravstvenih zavodih pacientova osebna mapa. V njej najdemo vse (za zdravstvene delavce) neprecenljive podatke o njegovem zdravju. Ti so bistveni v času pacientovega zdravljenja, še posebej, če govorimo o kontrolnih pregledih, ko se zdravstveno stanje spremlja in primerja.  Ker pa se v današnjem času vse bolj uveljavljajo računalniški programi, s katerimi se popiše pacientove osebne podatke in v katerih se hranijo tudi zdravniški izvidi je povezava med elektronsko kartoteko in fizično kartoteko toliko bolj pomembna.  Raziskava obrazloži, kako s pomočjo računalniškega programa najdemo lokacijo kartoteke v arhivu in kakšna je vsebinska razlika med njima in zakaj se še vedno uporabljata obe.

 

dr. Jože Škofljanec, Arhiv RS:

Notranja pravila za e-ARH.si

 

Bine Žerko, Imaging Systems:

IMiS za iOS in druge novosti leta 2015

Svetovna premiera: produkt, ki omogoča, da katerakoli Lotus Notes aplikacija deluje na iPadu kot prava, nativna iOS aplikacija in to brez kakršnihkoli sprememb na Notes aplikaciji!

 

dr. Alenka Žužek Nemec, mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informatiko in e-storitve:

Zagotavljanje zaupnosti kot ključni element vseh e-storitev

Upravljanje z e-identitetami ter e-avtentikacija skupaj z e-podpisom in e-vročanjem predstavljajo bistvene elemente zagotavljanja zaupanja v elektronskih storitvah, tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Za potrebe elektronskih storitev javne uprave so se že pred leti pričele aktivnosti za posodobitev področij e-identifikacije in ostalih storitev za dvig zaupanja in varnosti pri poslovanju javne uprave na elektronski način. V pripravi so različni gradniki za zagotavljanje teh storitev, ki bodo kot centralne storitve na voljo različnim nosilcem informacijskih sistemov. Nove rešitve bodo ponudnikom storitev omogočile, da bodo njihove e-storitve na voljo tudi drugim državljanom in poslovnim subjektom EU, po drugi strani pa bodo te novosti omogočale domačim državljanom in podjetjem dostop do e-storitev v drugih državah Evropske unije. V prispevku bo predstavljen projekt za vzpostavitev centralnega avtentikacijskega sistema SI-CAS, centralnega sistema za strežniško e-podpisovanje SI-CeS in načrti v zvezi z e-vročanjem. Pomembna novost v preteklem letu je tudi sprejem nove EU Uredbe za e-identifikacijo in storitve zaupanja na EU notranjem trgu (eIDAS), ki prvič prinaša pravne okvirje tudi področje e-avtentikacije, ureja pa tudi ostala področja storitev zaupanja.  
 

mag. Andrej Guštin, mag. Stojan Košti, Mitja Trampuž, CREA pro d.o.o., CREA plus d.o.o.:

Ali lahko poslovni analitik pomaga pri reševanju življenj?

Poslovna analitika v vedno večji meri postaja nepogrešljiv dejavnik uspešnosti projektov, tako z vidika analize relevantnih poslovnih in funkcionalnih zahtev, kot doslednemu izvajanju projekta v skladu z poslovnimi potrebami in cilji. V našem primeru bomo pokazali uspešno interdisciplinarno sodelovanjem med poslovnimi analitiki in vodilnimi infektologi, mikrobiologi, data managerji in vodji projektov na področju digitalizacije in pametnega upravljanja dokumentov. Včasih se zdi, da se digitalizacija in internet na področju medicine in zdravljenja le stežka in počasi uveljavljata. Kot zaviralna dejavnika se pojavljata predvsem varnostni vidik upravljanja s podatki o pacientih ter procesni vidik, kjer prevladuje navajenost na papirni način dela in obravnavanja podatkov. Ustrezna procesna analiza ter skupno načrtovan model pridobivanja podatkov o stanju pacientov, ter nadaljnja procesna obdelava velike količine podatkov in informacij (tako procesnih z vidika zdravljenja kot z vidika medicinskih, mikrobioloških, farmakoloških, radioloških ipd preiskav), sta dva izmed ključnih procesnih aktivnosti, kjer tudi s pomočjo metod in tehnik poslovne analitike zagotavljamo visoko stopnjo korelacije med vhodnimi podatki in nadaljnjo uporabnostjo izsledkov raziskav pri stopnji uspešnosti zdravljenja pacientov. Pri tem varni digitalni zajem, obravnava in hranjenje podatkov pomenijo temelj gradnje baze znanja in posledično hitre in kakovostne obravnave pacientov, kar v marsikaterem primeru lahko pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo pacienta z infekcijo. Vodilna na področju raziskav v tem segmentu je fundacija PRO-IMPLANT, s katero smo tudi sodelovali in katere primer v tem prispevku podrobneje predstavljamo.
 

mag. Erih Skočir, Resis d.o.o.:

BABOK verzija 3.0 je tukaj. Kako bo to vplivalo  na  projekte upravljanja z dokumenti?

Mednarodni inštitut za poslovno analitiko IIBA (International Institute of Business Analysis® ) je pred nekaj meseci objavil novo verzijo BABOK v. 3.0 (BABOK – Business Analysis Body of Knowledge®). V članku bodo predstavljene razlike med staro in novo verzijo baze znanj s področja poslovne analitike, ter  podana ocena, na kakšen način bo nov pristop vplival na izboljašnje projektov s področja upravljanja z dokumenti.
 

Jaka Žorž, Genis d.o.o. :

Digitalna skupnost

Digitalna skupnost vključuje digitalno podjetje ter poslovanje med njimi. Z začetkom leta 2015 smo v Sloveniji začeli z zakonsko opredeljeno izdajo elektronskih računov za javno upravo. Trend izmenjave elektronskih računov je pozitiven, vendar še daleč od učinkov, ki bi jih lahko dosegli. Marsikdaj so razlog za to ostali dokumenti, ki spremljajo račun. Naj se ne ustavimo samo pri računih, cilj naj nam bo digitalna skupnost kot ekosistem, v katerem delujemo vsi in posledično prinašamo pozitivne rezultate, ki bodo vplivali tako na poslovno kulturo kot tudi na ohranjanje narave. Tovrstni koncept hodi z roko v roko tudi s cilji EU, ki so enotno digitalno tržišče ter digitalna družba. V prispevku bodo predstavljeni in prikazani koncepti digitalne skupnosti kot jo vidimo v podjetju Genis ter orodja oz. storitve, ki se jih za kreiranje celovitega digitalnega ekosistema lahko uporabi takoj.

 

Matjaž Centrih, BASS d.o.o.:

Dokumentni sistem v javnih

Dokumentni sistem nas spomni v prvi vrsti na dokumente, pa vendarle vsi vemo, da je več kot to. Celovita obravnava vseh dokumentov zahteva mnogo več in javna podjetja so tukaj posebnost zaradi količine podatkov, zato še toliko bolj izstopajo pri sami implementaciji in uporabi tovrstnih sistemov. Dokumentni sistem pri nas kodno imenovan BassDok mora vsebovati vse elemente poslovanja ter seveda procesno obravnava poslovanje z dokumenti v vseh fazah. Dokument je potrebno digitalno obravnavati/zajeti in seveda opraviti osnovne kontrole ter ga skozi klasifikacijski načrt opredeliti kateri zadevi in v katero podpisno pot spada. 10 let smo odgovarjali na vprašanje »Zakaj?«, sedaj še samo »Kako in s kakšnimi stroški?«.
Javna podjetja so specifična po svoji pestrosti dejavnosti, količini podatkov in seveda več različnih dopolnjujočih si poslovnih procesov. Obenem pa razpolagajo z omejenimi in nadzorovanimi sredstvi s strani občanov, lokalne skupnosti in države.
Eno izmed glavnih vprašanj je kdo postavlja oziroma določa pravila poslovanja. Hitreje kot si razčistimo bolje je. V večini primerov pravila postavlja trenutni način in obvladovanje poslovanja v sodelovanju s sistemom. Se pravi resnica je vedno nekje vmes, prilagajati pa se mora seveda sistem naročniku in ne naročnik sistemu. Sistem dokumentiranja in obvladovanja dokumentov mora postati osrednja enotna točka poslovanja podjetja.
 

Simon Golob, Cetis d.d.:

Digitalno vložišče – priložnost za pospešitev poslovnih procesov in znižanje

Vloga vložišča se hitro spreminja, saj njegova funkcija ni več le rokovanje in upravljanje z dokumenti, ampak s širšim spektrom informacij. Vloga vložišča tako postaja vse pomembnejša in vložišče ni več le fizično logistično vozlišče, ampak z avtomatizacijo in informatizacijo procesov postaja digitalno informacijsko vložišče.
Z digitalizacijo procesa vhodne pošte in zajemom dokumentov že v času prejema lahko podjetja združijo papirnate in elektronske dokumente v enoten delovni tok in izboljšajo nadzor nad svojo interno pošto. Vzpostavitev osrednjega digitalnega vložišča organizacijam znižuje stroške obdelave pošte, omogoča povečanje produktivnosti zaposlenih in boljšo storitev za stranke.

 

mag. Damjana Pirnar,  Andrej Huč, Mikrografija d.o.o.

Od mikrofilma do modernih IT rešitev za samodejno prepoznavo nestrukturiranih dokumentov

Mikrografija je ponudnik certificiranega zajema in e-hrambe ter spremljevalnih storitev. Na trgu obvladovanja dokumentacije, fizične in e-hrambe deluje že skoraj tri desetletja. Poleg implementacije v svetovnem merilu priznanih programskih rešitev, nudijo tudi zmogljivo orodje za zajem nestrukturiranih dokumentov mScan, ki je v celoti plod lastnega razvoja.
mScan je sodobno orodje za prepoznavo znakov različnih dokumentov, bodisi formularjev bodisi strukturiranih dokumentov. Odlične rezultate dosega tudi pri prepoznavi besedila iz nestrukturiranih dokumentov. Orodje mScan, ki je razvito v celoti v Mikrografiji, uporablja dva OCR dodatka; Abby in Tesseract. Uporaba mScan orodja je enostavna in omogoča uporabniku hitro iskanje po skeniranih dokumentih, integrirana je z dokumentnim sistemom mDocs in varno, dolgoročno, certificirano e-hrambo mSef.
Pomembnejše pridobitve za uporabnika so v sposobnosti prepoznave različno strukturiranih dokumentov, v podpori več jezikom (tudi slovenščine) in možnosti izvoza v tretje sisteme (Alfresco, Dropbox, dokumentni sistemi, e-hramba).

Marko Pust, OSI d.o.o.:

Praktični pogledi na informacijsko varnost

Organizacije se povečanja stopnje varnosti lotevajo na različne načine: od tehničnih ukrepov, fizične varnosti do organizacijskih izboljšav. Pri tem pa se premalokrat zavedajo, da je informacijska varnost kontinuiran proces, ki ga je potrebno neprestano dopolnjevati in izboljševati. Prispevek bo namenjen prikazu nekaterih primerov iz prakse, s katerimi se v podjetju OSI.SI srečujemo, predvsem na področju zaščite in dostopa do informacij.
 

Na posvetovanju načrtujemo predstavitev okoli 25 strokovnih prispevkov,
in sicer v plenarnem uvodnem zasedanju ter dveh vzporednih nizih šestih,
tematsko zaokroženih panelov.

ZA AVTORJE

Rok za prijavo prispevka je potekel.

Obrazec za prijavo prispevka
Navodila avtorjem za prijavo člankov

ZA POKROVITELJE

Zainteresiranim podjetjem in državnim organom bomo ob izvedbi posvetovanja omogočili vzporedno izvedbo tematskih delavnic ali promocijskih predstavitev posameznih rešitev, izdelkov, storitev ali projektov.

Partnerjem (pokroviteljem, sponzorjem) bomo omogočili predstavitev njihovih produktov v okviru razstavnega prostora galerije hotela Plaza.

Vabljeni k sodelovanju, da skupaj pripravimo in izvedemo zanimivo in koristno posvetovanje!

SMARTDOC_2014_plakat_SKICE1-15

ORGANIZACIJSKI ODBOR POSVETOVANJA

Marjan Antončič

Tomi Iskra

mag. Samo Maček

mag. Tatjana Hajtnik

Tatjana Mizori Zupan

mag. Erih Skočir

Dušan Žbogar

mag. Marijan Štriker

Marko Jurečič

Marko Hartman

mag. Milan Selan

dr. Peter Pavel Klasinc

Stanko Čufer

Vodja OO

Tajnik OO

Član OO

Članica OO

Članica OO

Član OO

Član OO

Član OO

Član OO

Član OO

Član OO

Član OO

Član OO

mantoncic@ainigma.si

tomi.iskra@smartdoc.si

samo.macek@gmail.com

tatjana.hajtnik@gov.si

tatjana.zupan@gov.si

erih.skocir@resis.si

dusan.zbogar@litostrojpower.eu

marijan@schtriker.net

mare.jurecic@gmail.com

marko.hartman@up-rs.si

milan.selan@siol.net

peter.klasinc@guest.arnes.si

cufer@siol.net

Dogodek s tradicijo. Že od leta 1992!

Pokrovitelji

Sponzorji